... ... Kaj so obvezne sestavine prošnje za opravljanje obvezne prakse Spremno pismo-uvod Kaj predstavlja spremno pismo in njegova oblika ter njegov pomen Sestava in vsebina spremnega pisma Glava spremnega pisma Ustavna človekova pravica do bivališča Ustavnopravni in etični vidik pravice do dostojne smrti v nemškem in slovenskem pravnem redu Prednosti in slabosti spletne prijave na oglas za praktično usposabljanje ali delovna mesta Višina mesečne nagrade študentom za obvezno praktično delo s 24.02.2026 Zavarovanje študenta v okviru obvezne prakse v letu 2026 Uvod v spremnem pismu s primeri Ureditev prehrane med delom od marca 2026
This website uses cookies to ensure you get the best experience on our website.
Ureditev povračila stroškov prehrane, kadar je delavec zaposlen za krajši delovni čas pri dveh delodajalcih od julija do decembra 2025
header01-1
Ureditev povračila stroškov prehrane, kadar je delavec zaposlen za krajši delovni čas pri dveh delodajalcih od julija do decembra 2025

Avtor: Danijel Esih

Torej prvi odstavek 2. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/06, 76/08, 63/17, 71/18, 104/21, 114/21, 87/22, 113/22 in 162/22) določa naslednje:

»Povračilo stroškov za prehrano med delom se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, za vsak dan, ko je delojemalec na delu prisoten štiri ure ali več, do višine 7,96 eura.«

Zapisana uredba ne ureja primerov, ko je delodajalec zaposlen pri dveh ali več delodajalcih za polovični (krajši) delovni čas. Teh primerov uredba ne obravnava posebej.

Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 132/22 – odl. US, 158/22, 131/23 – ZORZFS, 104/24, 22/25 – ZZZRO-1 in 40/25 – ZINR) določa glede povračila stroškov prehrane v drugem odstavku 44. člena naslednje:

»Pri določanju višin povračil stroškov v zvezi z delom in dohodkov, ki jih v skladu s 3., 4., 7. in 8. točko prvega odstavka tega člena določi vlada, se kot podlago upošteva raven posameznih navedenih pravic delojemalcev, določena z zakoni in s kolektivnimi pogodbami na ravni države. Če delodajalec izplačuje navedena povračila stroškov v zvezi z delom in dohodke, ki so višji od zneskov, ki jih za navedena povračila in dohodke določi vlada, se znesek posameznega povračila oziroma dohodka v delu, ki presega znesek, določen s strani vlade, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.«

Kar pomeni, da določi višino povračila stroškov prehrane vlada, ki kot podlago upošteva pravice zaposlenih, ki so urejene v določenih zakonih in s kolektivnimi pogodbami. Kadar imamo torej primer, da dela zaposleni 3 ure pri prvem delodajalcu in 5 ur pri drugem delodajalcu je potrebno upoštevati delovnopravne predpise, ki urejajo položaj posameznega delodajalca. V tem primeru morata delodajalca skleniti medsebojni dogovor v okviru delovnopravnih predpisov o izplačilu povračil stroškov prehrane in upoštevati Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/06, 76/08, 63/17, 71/18, 104/21, 114/21, 87/22, 113/22 in 162/22), ki ureja položaj zaposlenega delavca na takšen način, da prejme za 8 ur dela neobdavčeni znesek povračila stroškov prehrane, do višine 7,96 eura, na enak način in v isti višini kot delavec, ki opravi 8 urni delovnik pri enem delodajalcu.

Vir:

FURS