... ... Kaj so obvezne sestavine prošnje za opravljanje obvezne prakse Spremno pismo-uvod Kaj predstavlja spremno pismo in njegova oblika ter njegov pomen Sestava in vsebina spremnega pisma Glava spremnega pisma Ustavna človekova pravica do bivališča Ustavnopravni in etični vidik pravice do dostojne smrti v nemškem in slovenskem pravnem redu Prednosti in slabosti spletne prijave na oglas za praktično usposabljanje ali delovna mesta Višina mesečne nagrade študentom za obvezno praktično delo s 24.02.2026 Zavarovanje študenta v okviru obvezne prakse v letu 2026 Uvod v spremnem pismu s primeri Ureditev prehrane med delom od marca 2026
This website uses cookies to ensure you get the best experience on our website.
Povračilo stroškov prehrane v primerih organizirane prehrane od julija do decembra 2025
header01-1
Povračilo stroškov prehrane v primerih organizirane prehrane od julija do decembra 2025

Avtor: Danijel Esih

Kadar imamo opravka z organizirano prehrano za zaposlene ne velja upoštevati davčne osnove dohodka iz delovnega razmerja. Torej davčna osnova dohodka iz delovnega razmerja se ne všteva v povračilo stroškov prehrane v višini organizirane prehrane. Ne za več kot 7,96 €. Kadar je vrednost organizirane prehrane nižja od 7,96 € lahko v tem primeru delodajalec, če tako določa kolektivna pogodba izplača neobdavčeno razliko do tega zneska. Kadar predpisi iz delovnopravne zakonodaje določajo pravico delavca do povračila stroškov prehrane v enakem znesku, ki je kot neobdavčen določen v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/06, 76/08, 63/17, 71/18, 104/21, 114/21, 87/22, 113/22 in 162/22) zavezujejo delodajalca, da se razlika med dejansko vrednostjo obroka, ki ga določa pravna oseba – podjetje, torej cena obroka ali strošek delodajalca, in zneskom, ki je določen kot neobdavčen, lahko z vidika davčne zakonodaje obravnava kot povračilo stroškov prehrane.

Pravica do povračila stroškov prehrane v primerih organizirane prehrane je urejena v okviru 130. člena ZDR-1, ki določa naslednje:

»(1) Delodajalec mora delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju.

(2) Če višina povračila stroškov v zvezi z delom ni določena s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, se določi s podzakonskim aktom.

(3) Če se zaradi razlogov na strani delavca strošek za prevoz na delo in z dela naknadno poveča, ima delavec pravico do povračila tako povečanega stroška za prevoz na delo in z dela, če je tako določeno v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti oziroma če se tako sporazume z delodajalcem.

(4) Delodajalec je dolžan delavcu povrniti stroške v zvezi z delom mesečno v skladu s 134. členom tega zakona .«

Torej pravico delavca do povračila stroškov prehrane med delom določa prvi odstavek 130. člena ZDR-1. Ne določa torej višine povračila stroškov. To določajo kolektivne pogodbe. Torej v kolektivnih pogodbah se lahko dogovori, da se namesto izplačila povračila stroškov za prehrano med delom s strani delodajalca organizira ustrezno prehrano med delom. Ta je organizirana za zaposlene brezplačno. Obstaja lahko dogovor, da zaposlen ni upravičen do izplačila zneska razlike, torej zneska toplega obroka in nadomestilom prehrane, saj je znesek nadomestila prehrane višji od zneska toplega obroka. Primer, ko je zaposlen upravičen v okviru organizirane ustrezne brezplačne prehrane med delom do pravice povračila stroškov za prehrano med delom, kadar gre za dietno prehrano.

Vir:

FURS