Avtor: Danijel Esih
V letu 2006 je nemški Nacionalni etični zbor odločil, da »termini« - pojmi aktivna pomoč pri smrti, pasivna pomoč pri smrti in posredna pomoč pri smrt niso primerni. Predlagal je uporabo naslednjih pojmov, ki neposredno ali posredno privedejo do smrti pacienta, in to so:
• terapija na koncu življenja
• puščanje umreti
• pomoč pri samomoru in
• uboj na zahtevo
»Spremljanje pri umiranju« zajema ukrepe, ki predstavljajo nego in oskrbo na smrt bolnih in umirajočih (npr. telesna nega, lajšanje lakote in žeje, zmanjševanje slabosti, strahu in dihanja, človeška pozornost ter duhovno podporo). Cilj je, da pacient ohrani sposobnost svoje volje v fazi umiranja, dokler to medicina dopušča in je za pacienta to sprejemljivo ter v skladu z njegovimi željami.
»Terapije na koncu življenja« zajemajo vse medicinske ukrepe s paliativno oskrbo, ki se izvajajo v fazi življenja in imajo namen podaljšanje življenja ter omilitev trpljenja pacienta. Gre torej za ukrepe na podlagi katerih se naravni proces umiranja skrajša (npr. visoko dozirana zdravila za lajšanje bolečin ali močni sedativi). V tem primeru se ne sme uporabljati pojem, izraz »posredna pomožna smrt« saj ni cilj smrt pacienta. V primeru, da gre za predoziranje zdravil in pride do smrti gre v tem primeru za uboj.
»Pustiti umreti« kar ni enako kakor »pasivna pomoč pri umiranju«. V tem primeru se opusti medicinsko zdravljenje, ki je življenjsko pomembno. Iz tega razloga nastopi smrt prej, ki je razlog zaradi bolezni, kakor bi se razpletlo v primeru ustreznega zdravljenja. Torej se ne začne izpeljevati ukrepov za podaljšanje življenja ali da se že uporabljeni tovrstni ukrepi ne nadaljujejo oz. prekinejo.
»Pomoč pri samomoru oz. asistiran samomor« je v primeru kadar zdravniki oz. druge osebe zagotovijo smrtonosno sredstvo oz. ga podpirajo pri pripravi ali izvedbi samomora. Pacient ga izvede sam.
Za »umor na zahtevo« gre takrat, kadar na pacientovo željo in zahtevo nekdo vbrizga snov s smrtonosno injekcijo ali mu predozira zdravilo ali s pomočjo drugega medicinskega ukrepa doseže smrt pacienta, ki zaradi bolezni še ne bi nastopila. V tem primeru izvaja smrtonosno dejanje nekdo drug. Pri samomoru izvaja dejanje pacient sam.
Vir:
- Herausgegeben vom Nationalen Ethikrat, Selbstbestimmung und Fürsorge am Lebensende, 2006.