Avtor: Danijel Esih
V ZDR-1 je določeno prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča v 118. členu naslednje:
»(1) Če sodišče ugotovi, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito, vendar glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče, lahko na predlog delavca ali delodajalca ugotovi trajanje delovnega razmerja, vendar najdlje do odločitve sodišča prve stopnje, prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter delavcu prizna ustrezno denarno povračilo v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
(2) Višino denarnega povračila sodišče določi glede na trajanje delavčeve zaposlitve, možnosti delavca za novo zaposlitev in okoliščine, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ter upoštevaje pravice, ki jih je delavec uveljavil za čas do prenehanja delovnega razmerja.
(3) Delavec ali delodajalec lahko predlog iz prvega odstavka tega člena uveljavljata do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje.
(4) Sodišče določi dan prenehanja delovnega razmerja tudi v primeru, ko ena od pogodbenih strank izpodbija pogodbo o zaposlitvi, in sodišče ugotovi, da je pogodba neveljavna.«
Nezakonitosti, če jih sodišče ugotovi, in ki vodijo v prenehanje pogodbe o zaposlitvi, vendar obstajajo okoliščine in interes s strani obeh pogodbenih strank, da nadaljevanje pogodbenega razmerja ni več mogoče velja prvi odstavek 118. člena ZDR-1. Torej na predlog delavca in delodajalca se ugotovi trajanje delovnega razmerja, vendar lahko traja najdlje do odločitve sodišča na prvi stopnji, kjer se prizna delavcu delovno dobo in ostale pravice iz delovnega razmerja ter ustrezno denarno povračilo v višini največ 18 mesečnih plač delavca, ki so bile izplačane v zadnjih 3 mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
V ZDoh-2, ki v 37. členu določa dohodek iz delovnega razmerja, določa naslednje:
»(1) Dohodek iz delovnega razmerja vključuje zlasti:
• plačo, nadomestilo plače in vsako drugo plačilo za opravljeno delo, ki vključuje tudi provizije,
• regres za letni dopust, jubilejno nagrado, odpravnino, solidarnostno pomoč,
• povračilo stroškov v zvezi z delom,
• boniteto, ki jo delodajalec zagotovi v korist delojemalca ali njegovega družinskega člana,
• nadomestilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi dogovora z delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo ali zaradi spremembe v pogojih v zvezi z zaposlitvijo, vsako izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobni prejemki,
• prejemke, prejete zaradi začasnega neizplačila dohodka iz zaposlitve,
• prejemke, prejete zaradi začasnega neizplačila dohodka iz zaposlitve, vključno s plačili za delno plačilo za izgubljen dohodek po posebnih predpisih,
• nadomestila in druge prejemke, ki so prejeti od delodajalca ali druge osebe, skladno z drugimi predpisi, kot posledica zaposlitve oziroma obveznega zavarovanja za socialno varnost,
• dohodek na podlagi udeležbe v dobičku, prejet iz delovnega razmerja.
(2) Za dohodek iz delovnega razmerja se štejejo tudi:
• dohodki, prejeti za vodenje ali vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki je pravna oseba, na podlagi poslovnega razmerja,
• dohodki izvoljenih ali imenovanih nosilcev funkcij v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, če za to funkcijo prejemajo plačo,
• dohodki, prejeti v zvezi z opravljanjem funkcije poslanca Evropskega parlamenta,
• dohodki, ki izhajajo iz avtorskega dela, ustvarjenega iz delovnega razmerja, iz izvedb avtorskih in folklornih del iz delovnega razmerja in dohodki, ki izhajajo iz inovacij, ustvarjenih v delovnem razmerju, ne glede na obliko pogodbe, ki je podlaga za izplačilo navedenih dohodkov,
• dohodek, prejet za opravljanje malega dela po predpisih, ki urejajo preprečevanje dela in zaposlovanja na črno,
• nadomestila in drugi dohodki iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, zavarovanja za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo, ki jih prejmejo fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, kmetje, družbeniki družb in druge osebe, ki niso v delovnem razmerju,
• plačilo, ki se izplača fizični osebi, ki opravlja dejavnost, kmetu, družbeniku in drugi osebi, ki ni v delovnem razmerju, kot nadomestilo za izgubljeni zaslužek po posebnih predpisih, ki določajo sodelovanje določenih fizičnih oseb pri izvajanju dejavnosti državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, kot je primeroma sodelovanje pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč,
• pokojnine, nadomestila in drugi dohodki iz naslova (obveznega, obveznega dodatnega in prostovoljnega dodatnega) pokojninskega in invalidskega zavarovanja, razen izplačila odkupne vrednosti v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in Zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb.«
ZDoh-2 določa v peti točki prvega odstavka 37. člena, da vključuje vsaki dohodek iz delovnega razmerja nadomestilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi dogovora z delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo ali zaradi spremembe v pogojih v zvezi z zaposlitvijo, vsako izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobni prejemki.
ZDR-1 v 118. členu določa, da je vsako denarno nadomestilo v celotnem izplačanem znesku davčno obravnavano kakor dohodek iz delovnega razmerja in je potrebno obračunati in plačati akontacijo dohodnine ter prispevke.