Avtor: Danijel Esih
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) v prvem odstavku prvega člena ureja sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, sistem obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja in sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Spremembe tega zakona bodo stopile v veljavo in začele veljati po ustreznem časovnem obdobju.
Za pridobitev pravice do starostne pokojnine morata biti izpolnjena naslednja dva pogoja, od katerih je odvisna pridobitev starostne pokojnine, starost zavarovanca ali zavarovanke in dopolnjena pokojninska doba. Predlog zakona spreminja temeljni pogoj starost. Zvišanje starosti se bo postopoma pričelo uvajati z letom 2028, pri čemer se bo starost poviševala za 3 mesece na vsako leto. T.i. prehodno obdobje se bo izteklo leta 2035. Omenjeno prehodno obdobje bo olajšalo sprejetje sprememb za zavarovance, ki so tik pred upokojitvijo. Zavarovanec (moški in ženska) se bo lahko upokojil z dopolnitvijo 62. leta v primeru, da bo izpolnil 40 let pokojninske dobe. Predlaga se zvišanje upokojitvene starosti iz 65 na 67 let za tiste, ki niso dopolnili 40 let pokojninske dobe, a so dopolnili 15 let zavarovalne dobe.
Prav tako se dviguje starostna meja za vdovske pokojnine. Za te vrste pokojnine velja naslednje, da se starostna meja zviša z 58 na 60 let med leti od 2028 do vključno 2035. 53. leto starosti ostaja nespremenjeno za začetek čakalne dobe.
Možnost nižanja starostne meje bo zakon urejal za delo pred 20. letom starosti, glede oseb, ki skrbijo za otroka v prvem letu starosti in v primeru služenja vojaškega roka.
V primeru kadar gre zavarovanec v delovno razmerje pred 20. letom starosti se starostna meja zniža za celotno obdobje dela ali obdobje vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 20. letom starosti.
Kadar starša skrbita za otroka v prvem letu starosti, uveljavlja tisti od staršev zapisano pravico, ki uveljavlja v večji meri uporabo starševskega dopusta. Za enega otroka se starostna meja zniža za 6 mesecev, za dva otroka za 16 mesecev, za tri otroke za 26 mesecev, za štiri otroke za 36 mesecev in za pet otrok za 48 mesecev. Obstajala bo možnost uveljavitve v primeru enega otroka nižanje starostne meje in za drugega otroka višanje osmernega odstotka.
V okviru služenja vojaškega roka bodo zavarovanci (moški in ženske), ki so služili vojaški rok, smeli znižati starost za 2/3 obdobja služenja vojaškega roka.
Ženske bodo smele znižati spodnjo starostno mejo največ z 62 let na 57 let, kar pomeni za 5 let, moški pa na 58 let, kar pomeni za 4 leta. Zavarovanci (moški in ženske) bodo lahko zgornjo starostno mejo znižali največ s 67 let na 63 let starosti.
Namen novega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju oz. novele zakona je, da bi bila pokojnina odraz med plačanimi prispevki zavarovanca v aktivni delovni dobi in osnovo za odmero pokojnine. Iz tega razloga se podaljšuje obdobje za izračun pokojninske osnove s 24 zaporednih let na 40 najboljših let z izločitvijo 5 katerihkoli najslabših let, ki niso nujno zaporedna. Zapisane spremembe bodo uvedene od leta 2028 do 2035 in se bo v tem časovnem obdobju vzporedno daljšalo referenčno obdobje in višala starostna meja.
Za pokojninsko osnovo ter povprečja se ne upošteva osnove, ki izvira iz začasnega in občasnega dela dijakov in študentov. Razlog je, da bi le tovrstne oblike dela zniževali osnovo za odmero pokojnine. Pri izračunu pokojninske osnove se v okviru nadomestil, ki jih ureja trg dela in Zakon o urejanju trga dela, ne upošteva znesek nadomestila, temveč plača oz. osnova od katere se plačujejo prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila. Pri zavarovancih (moški ali ženske) se bo upoštevalo 40 let pokojninske dobe in to najboljših 40 zaporednih let.
Reforma bo zvišala odmerni odstotek, ki določa delež od pokojninske osnove, ki predstavlja odmerjeno pokojnino. Z reformo se zvišuje odmerni odstotek na 70% do leta 2035. Za 15 let zavarovalne dobe bo odmerni odstotek znašal 30%. Za vsako nadaljnje leto za katero se vključi v zavarovanje zavarovanca (moškega ali žensko) se prišteje dodatnih 1,6%. Na podlagi tega se bo zagotovilo višje pokojnine in nadomestila iz invalidskega zavarovanja.
Posebnosti veljajo za 41., 42. in 43. leto pokojninske dobe. V teh primerih se za vsakih 6 mesecev dopolnjene pokojninske dobe odmerni odstotek poveča za 1,5 odstotne točke. V primeru 41. leta pokojninske dobe bo odmreni odstotek od leta 2035 znašal 73%, za 43. leto pokojninske dobe pa se bo odmerni odstotek zvišal na 79%. Enako velja za zavarovance (moške in ženske), ki so dopolnili 40 let pokojninske dobe, a ni bilo izpolnjenega pogoja starosti.
Višina dodatnega odmernega odstotka za otroka se poviša s sedanjega 1,36% na 1,6% za vsakega rojenega ali posvojenega otroka do maksimalne višine 4,8%. Upravičena je ženska ali posvojiteljica, razen v primeru, da je moški ali posvojitelj užival nadomestila iz naslova starševstva dalje kakor ženska ali posvojiteljica. To pomeni, da tisti od staršev, ki je uporabil večji del starševskega dopusta in ni uveljavil »skrbi za otroka« na podlagi katere se zniža starostna meja lahko uveljavlja višji odmerni odstotek. V tem primeru, da ima zavarovanec (moški in ženska) več otrok, ima pravico da za posameznega otroka uveljavi pravico do dodatnega odmernega odstotka ali pa znižanje starostne meje.
Kot novost se je pojavil dodatni odmerni odstotek zaradi služenja obveznega vojaškega roka. Zavarovanec (moški in ženska), ki je služil obvezni vojaški rok ne more več uveljavljati znižanja starostne meje glede pridobitve pravice do starostne pokojnine v primeru, da ga je uporabil že za dodatni odmerni postopek. To pomeni, da se od 5 do 9 mesecev zviša za 0,8 odstotne točke, od 12 do 15 mesecev se zviša za 1,6 odstotne točke ter vse kar je višje od 15 mesecev služenja vojaškega roka se zviša za 2 odstotni točki.
Za upokojence, ki predstavljajo vdove in vdovce, se predvideva dvig vdovskih in družinskih pokojnin s 70% na 80%. Za zvišanje vdovskih pokojnin je predvideno enoletno prehodno obdobje. Torej v letu 2026 in 2027 se bo postopno zvišala odmera pokojnin in to vsako leto za 5 odstotnih točk.
V primeru družinskih pokojnin velja naslednje, da se bo v naslednjih dveh letih postopoma dvignila družinska pokojnina iz 70% na 80% za enega družinskega člana. V primeru, da gre za dva družinska člana se družinska pokojnina dvigne iz 80% na 90%, kadar gre za tri ali več družinskih članov se bo družinska pokojnina dvignila iz 90% na 100%. Za omenjeno zvišanje je predvideno kratko prehodno obdobje enega leta. V letu 2027 bo stopilo v veljavo, da bo odmera za vdovsko pokojnino znašala 80%, za družinsko pokojnino 80% za enega člana, 90% za dva člana in 100% za tri ali več družinskih članov.
Nova ureditev določa, da ne bo potrebno izpolniti starostnega pogoja, temveč 40 let dopolnjene pokojninske dobe. Termin oz. izraz »pokojninska doba« bo po novem v tej noveli zajemal obvezno zavarovanje, prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje in dokup. S tem poenotenjem se bo odpravila sedanja pravica do predčasne pokojnine in malus. Posledica slednjega bo zvišanje pokojnin in omejitev dokupa pokojninske dobe na največ 3 leta, sedaj je v veljavi dokupa pokojninske dobe na največ 5 let.
Sedanja pravna ureditev določa glede usklajevanja pokojnin naslednjo formulo, ki določa razmerje v katerem se upošteva 60 odstotkov rasti plač in 40 odstotkov rasti cen zaradi inflacije. Nov zakon določa novo formulo in se upošteva razmerje 20 odstotkov rasti plač in 80 odstotkov rasti cen. Zapisana sprememba se uveljavi postopno. Novost predstavlja prav tako, da v okviru Ekonomsko-socialnega sveta najmanj vsakih 5 let opravijo razpravo glede primernosti in utemeljenosti zniževanja pri katerem se upošteva delež rasti plač v okviru formule za redno usklajevanje pokojnin. V letu 2030 bo obveljala formula 30 / 70, v letu 2035 pa 23 / 77 in leta 2040 bo obveljala formula 20 / 80!
Letni dodatek bo po noveli urejen v ZPIZ-20 in ne več v Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (ZIPRS2324). Za uživalce pokojnin bo letni dodatek po novem izplačan v petih razredih, glede prejemnikov nadomestil iz invalidskega zavarovanja določa novela tri razrede. V primeru pokojnin bodo uživalci z višjimi pokojninami padli v razrede z nižjimi letnimi dodatki. Usklajevanje letnega dodatka bo izgledalo, da se bo višina mejnega zneska in letnega dodatka usklajevala z inflacijo po zakonu, ki določa in ureja usklajevanje socialnih transferjev. Financiranje letnega dodatka se bo zagotovilo iz državnega proračuna.
Nov zakon in z njo pokojninska reforma 2025 predvideva novo pravico in institut »zimski dodatek«. Ta bo izplačan letošnjega novembra v okviru pokojnine. Izplačan bo v istem znesku vsem upravičencem. Izplačal se bo vsem upravičencem, ki bodo v tekočem letu prejeli letni dodatek. Namen »zimskega dodatka« je zagotoviti boljši materialni položaj prejemnikov, ki imajo nizke pokojnine in nadomestil iz invalidskega zavarovanja za zagotovitev večje socialne varnosti. Vsi upravičenci so upravičeni do enakega »zimskega dodatka« v višini 250 €. V okviru prehodnega obdobja bo višina dodatka naraščala postopoma. Nov zakon predvideva naraščanje dodatka v okviru prehodnega obdboja v obliki usklajevanja z zakonom, ki ureja socialne transferje. »Zimski dodatek« bo v letu 2025 znašal 150 € in se bo zviševal v vsakem letu za 20 €. Ta bo dosegel v letu 2030 višino 250€. Po letu 2030 se bo omenjen dodatek usklajeval enako kot transferji posameznikom in gospodinjstvom.
Nov zakon določa novo višino zagotovljenega zneska invalidske pokojnine. Zavarovanec, ki pridobi pravico do invalidske pokojnine, je upravičen do invalidske pokojnine v znesku, ki bo v letu 2026 zajemal višino 50% najnižje pokojninske osnove. Odstotek odmere invalidske pokojnine se bo spreminjal in uvajal postopoma od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2028. Dvig odmernih odstotkov bo imel vpliv na višino invalidske pokojnine in višino nadomestila za invalidnost, začasnega nadomestila, nadomestila za čas poklicne rehabilitacije in delnega nadomestila, saj se invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove v odstotku, ki se določi glede na pokojninsko dobo na enak način, kakor to velja za starostno pokojnino. Z letom 2026 in vse do vključno 2030 bo veljala naslednja formula za redno usklajevanje pokojnin 50 / 50. V letu 2031 do 2040 se postopoma pokojnina redno usklajuje za 3 odstotne točke letno. Tako, da v letu 2040 znaša redno usklajevanje pokojnin po formuli 20 / 80, kar pomeni 20% na rast plač in 80% uskladitve vezane na rast cen življenjskih potrebščin.
V okviru invalidskega zavarovanja se dve leti dvigujejo zakonske določene starosti glede posamičnih pravic bo prišlo do dviga starostnih pogojev in sicer pravice do starostne pokojnine. Uvajanje novih starostnih pogojev se bo izvajalo v prehodnem obdobju, in sicer od 1. januarja 2028 do 31. decembra 2034.
Reforma bo v okviru odmere invalidskih pokojnin in nadomestil iz pokojninskega zavarovanja prispevala k boljšemu vrednotenju prištete dobe. Prišteta doba bo znašala 2/3 v zakonu določenega obdobja med nastankom invalidnosti in dopolnjenim 67. letom starosti.
Na podlagi zakona velja, da se najnižja invalidska pokojnina, zviša iz 41% na 50% najnižje pokojninske osnove. Kar pomeni, da se najnižje invalidske pokojnine zvišajo za 22%. Zapisano velja za sedanje invalidske upokojence in vpliva prav tako na kmete, ki so sklenili zavarovanje za ožji obseg pravic. V okviru invalidnosti zaradi poškodbe zunaj dela ali zaradi bolezni velja prav tako 22% višja odmera invalidske pokojnine. Torej zviša se 41% na 50% dejanske pokojninske osnove. Zapisano zvišanje se bo postopno uvedlo do leta 2029 in se bo vsako letno povečevalo za 3 do 2 odstotni točki. Višina invalidskih pokojnin in nadomestil bo vplival višji odmreni odstotek. Nov zakon, kadar je to varno in smiselno, predvideva administrativne poenostavitve in pospešitve postopka za poklicno rehabilitacijo.
Cilj novega zakona na področju prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je, da se poviša število vključitev v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga oblikuje delodajalec za svoje zaposlene. Namen te spremembe je, da se izboljša delovanje sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja. Drugi cilj pa je omogočiti zavarovancem več možnosti glede izplačevanja privarčevanih sredstev v okviru pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja.
V okviru drugega stebra prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja se bo uvedlo naslednje spremembe:
• Spremembe glede izplačevanja rent
Nov zakon bo omogočil širjenje za t.i. pospešene rente ter bo odpravil pravilo, da so rente dosmrtne. Na tak način bo omogočil zanimanje za sklepanje dodatnega zavarovanja.
• Daljša vključitev v dinamičen podsklad
Do sedaj se je zavarovancem nad določeno starostjo prepovedalo nalaganje sredstev v dinamičen podsklad. Na podlagi izrecne izjave bodo zavarovanci dobili možnost, da ostanejo dlje časa v dinamičnem podskladu. Ta je sicer bolj tvegan, a je precej donosen. To ne velja za najstarejše starostne skupine, saj so te vključene v pokojninski sklad z minimalno zajamčeno donosnostjo.
• Naloga delodajalcev bo, da v prehodnem obdobju izberejo ponudnika za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in z delavci opravi razgovor o kolektivni shemi
Delodajalci in delavci se lahko dogovorijo od vplačilu premije s strani delodajalca, s strani delavca ali da vsak vplača del premije. V okviru dogovora lahko skleneta, da nihče ne vplačuje ničesar. Krajše prehodno obdobje, za eno leto, velja za velika podjetja in daljše obdobje velja za srednja in mala podjetja.
V okviru novega zakona glede poklicnega zavarovanja nov predlog določa ukinitev mirovanja poklicnega zavarovanja. Zapisano bi veljalo v primeru prejemanja nadomestila plače v breme zavarovanja za starševsko varstvo in bi bilo v breme delodajalca v tem času. Prejemanje nadomestila plače v breme zavarovanja za starševsko varstvo mora biti v skladu s predpisi o starševskem varstvu in plačevanje prispevkov. Zapisane spremembe, ki jih prinaša nov zakon se bodo uvedle v okviru prehodnega obdobja.
Vir:
https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/reforma-pokojninskega-sistema/