Avtor: Danijel Esih
Nadomestilo za ločeno življenje se ne opredeljuje v okviru Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23 in 136/23 – ZIUZDS), temveč v posameznih kolektivnih pogodbah in v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/06, 76/08, 63/17, 71/18, 104/21, 114/21, 87/22, 113/22 in 162/22). Na podlagi prvega odstavka 8. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja je predpisano naslednje: »Nadomestilo za ločeno življenje se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja delojemalca, ki opravlja delo izven kraja, kjer živi s svojo družino, ter zato zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine, do višine 434 eurov na mesec.« Torej je za nadomestilo za ločeno življenje upravičen delavec, ki dela izven kraja, kjer živi z družino in prebiva ločeno od svoje družine. Omenjeno je zapisano v sodni odločbi UPRS Sodba I U 1801/2018-7, ki določa naslednje pravilo: »Davčni organ bi tožnici v skladu s prvim odstavkom 8. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja nadomestilo za ločeno življenje ne vštel v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja delojemalca, če bi opravljala delo izven kraja, kjer živi s svojo družino ter zato zaradi službenih potreb delodajalca v času delovnih obveznosti prebivala ločeno od svoje družine, torej zaradi službenih potreb delodajalca bila napotena na delo v drug kraj, kot je kraj, kjer prebiva z družino…«. Prav tako velja naslednje pravilo, če delavec prebiva ločeno od svoje družine manj kot mesec dni se mu izplača sorazmerni del zneska.
Kaj je v tem primeru družina je urejeno v drugem odstavku 8. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja in je zapisana naslednja definicija: »Družina po tem členu je življenjska skupnost staršev in otrok, določena s predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, pri čemer se šteje, da ta skupnost obstaja le do otrokovega dopolnjenega osemnajstega leta starosti oziroma največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti, če se otrok redno šola. Ne glede na prejšnji stavek je družina po tem členu tudi življenjska skupnost zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev.« Kadar nastopi v času prejemanja nadomestila za ločeno življenje razveza zakonske zveze se to nadomestilo prekine, kar določa naslednja sodna odločba VDSS sodba Pdp 819/2012. V primeru kršitve prej zapisanega pravila v povezavi z razvezo zakonske zveze gre za težjo disciplinsko kršitev, kar določa naslednja sodna odločba VDSS sodba Pdp 819/2012.
V okviru Kolektivne pogodbe za trgovinske dejavnosti je urejeno v 78. členu naslednje: »Delavec je upravičen do nadomestila za ločeno življenje pod pogoji, da je tako dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi.«, kar je potrjeno prav tako v sodni odločbi UPRS Sodba II U 253/2018-10, ki določa naslednje: »Tožnica na delo izven kraja, kjer živi s svojo družino v Sloveniji, ni bila napotena zaradi službenih potreb delodajalca družbe. Le-ta v relevantnem času sploh ni bil njen delodajalec, pač pa je to bila družba na Dunaju, kjer se je tožnica po sporazumni razvezi pogodbe o zaposlitvi zaposlila za nedoločen čas. …«. Torej velja pravilo, da je delavec upravičen do nadomestila za ločeno življenje, če je to zapisano v pogodbi o zaposlitvi za delo izven kraja, kjer delavec živi z družino v Sloveniji zaradi službenih potreb delodajalca. Še natančneje določa omenjeno pravilo naslednja sodna odločba sodba II U 265/2012 in sicer: »Plačilo nadomestila za ločeno življenje je obveznost delodajalca. Zato je logičen zaključek, da je do nadomestila upravičen le tisti delavec, ki ga delodajalec zaradi službenih potreb napoti na delo v drug kraj.«
Vse do sedaj zapisano je v veljavi za gospodarsko dejavnost. To kar sledi v spodnjem delu članka je v veljavi za javne uslužbence in funkcionarje.
Sodna odločba VDSS Sodba Pdp 411/2018, ki določa definicijo nadomestila za ločeno življenje glede javnih uslužbencev se glasi: »Nadomestilo za ločeno življenje za javne uslužbence je urejeno v Aneksu h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, ki v prvem odstavku 4. člena določa, da se nadomestilo za ločeno življenje javnemu uslužbencu, ki je razporejen na delo več kot 70 km izven kraja bivališča njegove ožje družine in živi ločeno od ožje družine, izplačuje kot mesečno nadomestilo stroškov stanovanja. Bistvenega pomena je, da se nadomestilo za ločeno življenje izplačuje kot mesečno nadomestilo stroškov stanovanja…«
Višina nadomestila za ločeno življenje (za obdobje od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2025) v okviru kolektivnih pogodb za negospodarske dejavnosti, dejavnost vzgoje in izobraževanja, raziskovalno dejavnost, za kulturne dejavnosti in dejavnost zdravstva in socialnega varstva znaša 172,67 EUR/mesec, kar velja torej tudi za javne uslužbence. Enaka višina nadomestila za ločeno življenje velja za funkcionarje v skladu s prvim in drugim odstavkom 112. člena Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24).
Vir:
FURS